V mirnem kotičku Goriških Brd stoji igrišče »Čelo« kjer smo se zbrali člani Društva paraplegikov severne Primorske na našem jesenskem srečanju. Drugo septembrsko nedeljsko dopoldne ni izgledalo nič kaj obetavno. Temno in oblačno vreme ni kazalo na nič kaj prijeten dan. Vendar tako kot smo se člani drug za drugim počasi zbirali pod nadstreškom našega prizorišča, tako so temni oblaki izginjali in prav kmalu je posijalo sonce, ki je na trenutke tako močno pripekalo, da smo se morali umakniti v senco. Ob kavi, rogljičkih in raznih (beri tekočih) domačih dobrotah, smo se vsi nabrali na kup in že kmalu je zadišalo po žaru. Naš mojster žara se je tokrat odločil za dva hoda, enega opoldne in enega kasneje. To se je izkazalo za dobro odločitev, saj se je bilo po prvem obroku potrebno malce razmigat in pretrest naše polne želodčke, da bi sploh bili pripravljeni na še eno rundo dobrot. Ta čas smo izkoristili za prijeten klepet, tisti ki nam roke kolikor toliko služijo smo se poskusili v igranju odbojke na vozičkih in poskrbeli za obilico smeha, kajti redno smo skrbeli za rekreacijo naših spremljevalcev, ki so neumorno pobirali žogo. Ko smo se utrudili, je prišla na vrsto igra Mölkky, ko z lesenim količkom zbijaš prav tako lesene oštevilčene količke in seštevaš rezultat do končne zmage. Pri tej igri so v ospredje stopili tetraplegiki, ki so se odlično odrezali, kljub nekoliko prirejenim pravilom.

Za glasbeno podporo dogodka je ves čas skrbel naš neumorni DJ Janko, ki je s svojim domiselno prirejenim mobilnim ozvočenjem, skrbel, da je bila glasba ravno prava in primerno glasna, da smo lahko uživali ob poslušanju hitov naše mladosti in ob tem tudi klepetali.

Ko se je dan začel nagibati proti večeru, pa je z našega žara še drugič opojno zadišalo, tako da smo se pred razhodom še enkrat okrepčali in zagotovo ni šel nihče lačen domov.

Igrišče »Čelo« se je izkazalo kot odlična lokacija za takšno druženje, kjer so poleg nas neizmerno uživali tudi naši štiri nožni prijatelji. Veljalo bi ponoviti.

Sebastjan Ferfolja