V soboto 15.6.2024 smo bili povabljeni v Spilimbergo. Spilimbergo je vas v deželi Furlaniji Julijski krajini v Italiji. Progetto Spilimbergo je ustanova kjer že vrsto let skrbijo za rehabilitacijo para in tetra-plegikov. Veliko poudarka dajejo športnemu udejstvovanju in zato se pri njih dogaja veliko športnih prireditev za paraplegike. Tokrat smo bili kot gostje iz Slovenije povabljeni na turnir odbojke na vozičkih, ki ga organizirajo že 16-to leto zapored. Odbojka na vozičkih je pravzaprav Italijanski izum in se je najbolj prijela prav v tem predelu Italije. Gre pa za različico odbojke za invalide, ki se v nasprotju s paraolimpijsko disciplino odbojke sede, kjer se igralci in igralke po igrišču premikajo oziroma drsajo po zadnjici, igra na invalidskih vozičkih in jo lahko igrajo tudi paraplegiki, ki po večini imajo oslabljene mišice trebuha in gluteusa in so pri sedeči odbojki kratko malo pozabljeni.

Ekipo sestavlja en tetraplegik, dva paraplegika in en zdrav človek, ki pa mora igrati na vozičku. Igrišče meri 4m v širino in 3m po dolžini na vsaki strani mreže skupaj torej 6m, kar pa je za nas, ki tega še nikoli nismo poizkusili predstavljajo kar manjši podvig, saj so žoge letele daleč čez omejeno polje. Višina mreže je cca 180cm, ravno prav, da ne moreš delati blokov, žoga pa se nesramno skotali čez in ob mreži v tvoje polje.

Našo ekipo smo sestavljali naš zavedni zamejski član Valter, športni referent Branko, Marijan, Sebastjan, šofer Igor, ki je bil tudi igralec in spremljevalka in fotografinja Anja. Gostitelji so nas ob prihodu toplo sprejeli, nam tako kot vsem nastopajočim podarili majice in zapestne trakove, ki so bili rdeče barve kar je predstavljalo barvo, ki so jo določili naši ekipi. Dopoldan smo odigrali tri tekme v skupini, na kar je sledilo okusno kosilo, kjer je vsak v predpripravljenih paketih dobil celega malce manjšega piščanca in pečen krompirček. Popoldan pa so sledile še finalne tekme za kočno razvrstitev.

Kot sem že omenil smo se s tem športom srečali prvič in največ težav nam je povzročalo majhno igrišče, da ne omenim, da je žoga delovala kot vroč kostanj, ampak ob vsem tem smo se neizmerno zabavali in v kategoriji osmih ekip smo uspeli celo zmagati eno tekmo in tako osvojili sedmo mesto.

Sledila je še podelitev nagrad najboljšim. Kot gostom iz Slovenije, mi je pripadla tudi čast povedati nekaj besed v polomljeni italijanščini, ki sem jih namenil predvsem zahvali za vabilo in prisrčen sprejem in upanju na nadaljnjo sodelovanje, saj smo se v njihovi družbi res prijetno počutili.

Valter je dan izkoristil predvsem za obujanje spominov in srečanja s starimi znanci, Gostitelji so nam predstavili njihovo delovanje in njihov čudoviti kompleks, pogovarjali pa smo se tudi o možnostih sodelovanja, za kar so bili zelo odprti in nas že sedaj povabili na njihov vse športni dogodek 15.9., kar samoumnevno pa je bilo, da se bomo naslednje leto spet udeležiti njihovega turnirja v odbojki, prav tako pa so se pripravljeni odzvati našemu morebitnemu povabilu na kakšno podobno prireditev.

S čudovito popotnico smo se odpravili na samo eno urno pot proti domu, vendar je Marjan za piko na i predlagal še kratek postanek za sladoled v srednjeveškem centru Palmanove, seveda ni temu nihče nasprotoval, tako smo si še dodatno posladkali že tako in tako čudovit dan.

Sebastjan Ferfolja