V sredo 5.3. smo na našem društvu organizirali vsakoletni turnir v pikadu. Žal smo tokrat imeli le štiri udeležence. Kljub temu smo se zabavali in se smejali našim poizkusom zadeti tarčo. Vsi smo na turnir prišli brez kakršnegakoli treninga in znanja, pa tudi leta nam že malce nagajajo, roke se tresejo in tudi vidimo ne prav briljantno.

Najprej smo si vzeli nekaj časa za ogrevanje in poizkusne mete, nato pa je šlo zares. Še prej smo izžrebali vrstni red metov. Vsak igralec je začel z začetnim številom točk 301, s po tremi meti v seriji pa smo se bolj ali manj hitro bližali ničli. Zmagovalec postane tisti, ki prvi pride do ničle, ob tem pa je treba poudariti, da za zmago velja izključno ničla, če igralec pri metih vrže večjo številko kot je potrebno do ničle, se mu ta met ne upošteva in priložnost dobi naslednji. Prav zaradi teh pravil je ta del igre najbolj zanimiv in napet. Zaradi tega lahko tudi igralec, ki je na začetku začel bolj slabo, ob predpostavki, da igralci ki mečejo pred njim ne zadenejo potrebnega števila za dosego ničle, pride do zmage ali vsaj do dobre uvrstitve.

Dokaj enakomerno smo se bližali ničli, le Mile je na začetku malo pobegnil in priznal je, da je v mladosti veliko treniral tako, da je metal kamenčke v vodo, ali celo v krave, seveda mu je zaradi tega šlo nekoliko bolje od ostalih. Kmalu pa ga je dohitel naš predsednik, ki se je letos zelo izkazal in tudi prvi zadel točno potrebno številko, ki ga je pripeljala do ničle in s tem do zmage. Tudi Mile se mu je hitro pridružil. Za tretje mesto se je vnel ogorčen boj med Matejem in Brankom, ki sta kot za šalo zadevala višje številke, le potrebnih ne. Po nekaj krogih zabave pa je Mateju le uspelo zadeti potrebno številko. Tako smo dobili prvo trojico.

Branko je bil tokrat četrti, je pa zato in predvsem kot referent za šport imel čast podeliti medalje in čestitati zmagovalcem.

Naredili smo še par spominskih posnetkov in se nasmejanih obrazov razšli.

Sebastjan Ferfolja